Ptuj, 23.10.2011  |  Laris Gaiser

Mislim, da je težko oporekati dejstvu, da smo v zadnjih letih v Sloveniji doživeli popoln gospodarski in politični kolaps. Tudi najbolj zagreti levičarji premorejo danes toliko intelektualne poštenosti, da obsodijo način vladanja in odločitve Pahorjeve vlade, ta pa ostaja edini prepričan, da ga bo zgodovina umestila med velike državnike oziroma očete naše mlade države. Vendar za nas normalne smrtnike, ki težko sledimo velikim in skritim načrtom zgodovine, je končno napočil čas, da pogledamo v prihodnost.

Državni zbor nam je v enem od redkih trenutkov realne zbranosti omogočil konec agonije, v kateri smo se znašli in ki je onemogočala normalno življenje. Predvsem od dobrega stanja gospodarstva je odvisna naša blaginja. Napočil je čas, ko se moramo otresti negativnega, rušilnega kritiziranja in se začeti ukvarjati z rešitvami za prihodnost. Volitve bodo zelo hitro, mi pa moramo do takrat vedeti, kaj si želimo.
Vedno politično mlad Janez Stanovnik nas bo na levi skušal prepričati, da je "pokončna drža z dvignjeno pestjo" edina možna rešitev (citat z zadnje proslave priključitve Primorske matični domovini), na desni Janez Janša, da je edini sposoben, na sredini pa nam bo umirjen Radovan Žerjav skušal dopovedati, da ima dober program in pripravljeno ekipo. Vmes bodo skočili raznorazni ustanovitelji novih strank, ki so zagotovo ujeli pravi trenutek, ampak se jih je pojavilo preveliko število. Če bi se izrazili ekonomsko: na trgu je bilo povpraševanje po takšni dobrini preveliko, to pa vodi v inflacijo, torej v razvrednotenje dobre ideje.
Da pridemo do prave rešitve, se moramo vnaprej zavedati, kakšni so naši problemi. Slovenski politični prostor je preobremenjen z delitvijo na dva velika, neusmiljeno nasprotujoča si bloka. Mislim, da se bo rešitev za ta prvi problem začela kazati na decembrskih volitvah, vendar bo prišlo do uravnovešenega preoblikovanja šele v teku ali celo na koncu mandata 2011–2015, ko bomo Slovenci razumeli, da tretja pot (opcija) obstaja in da nas kavbojsko nasprotovanje uničuje. Sedaj bi bilo potrebno dejansko gledati podrobno v programe, ki pa bodo zagotovo tako napisani, da bodo zadovoljili vsakega volivca. Gospodarstvo bo glavna volilna tema, seveda vzporedno s stalnico delitve na dobre in slabe. Torej moramo razumeti, ali kandidati dejansko vedo, o čem govorijo, in ali so sposobni izvesti obljubljene ukrepe. Na žalost se moramo zavedati, da je večina naših poslancev "elitno nesposobnih", kar pomeni, da niso pripravljeni voditi najpomembnejše ustanove republike, ker njihov intelektualni domet ne seže dlje od rumenega tiska. Od kandidatov je treba zahtevati poglobljene analize in sposobnost mednarodnega razmišljanja, kar bo morala biti prva naloga nas volivcev. Samo tako bomo lahko ločili zrno od plev, samo tako bomo lahko prispevali k normalizaciji našega bolnega političnega prostora. Vsak poslanec, ki je le številka v državnem zboru, ki glasuje in govori po naročilu vodje, ki nima pojma o gospodarstvu ali pomembnosti zunanjih faktorjev v vodenju države, je zabit žebelj v krsto države. Če ne bomo znali ločiti sami na volišču, si bomo ponovno sami krivi za propad prostora, v katerem živimo.
Nova oblast bo morala razumeti, da Slovenci sedaj potrebujemo – po dosegu velikih ciljev iz preteklosti – novo misijo. Tokrat misija ni več pomembno mednarodno članstvo. Napočil je čas, da se začnemo resno ukvarjati z notranjo preobrazbo. Zunanjo politično smo se izkazali in dosegli vse. Zdaj moramo spremeniti sami sebe in iz negativno nastrojenega naroda narediti pozitivno mislečo državo, ki bo spodbujala rast, medsebojno spoštovanje, kulturo uspeha, prijazno okolje za sodelovanje in investiranje. Potrebujemo sproščenost. Potrebujemo "zakonsko ukinitev" zavidanja. Potrebujemo pravno državo, v kateri se bomo vsi počutili del ene velike uspešne družine. "Misija pozitivnost" je glavni adut za naslednjo vladno obdobje. "Misija pozitivnost" mora postati začetek in konec vseh političnih odločitev, saj dokler sami ne bomo spremenili svojega razpoloženja in pogleda, nikoli ne bomo uspešni in nikoli ne bomo dosegli najboljših rezultatov. Nikoli ne bomo največji narod na svetu, lahko pa smo med najboljšimi in najuspešnejšimi. Vendar je to po navadi posledica uspešne, sproščene, dinamične družbe. Sam sem optimist.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...