14.11.2011  |  Matic Hriberšek

Mesec in pol že živim v tujini. Nekako spoznavam ali pa se vsaj poskušam seznaniti z lokalno kulturo in tradicijo. Iščem lokalno glasbo, razne kulturne dogodke in podobne reči, in ko to najdem, primerjam. Primerjam s tem, kar poznam najbolje, torej z našo, slovensko kulturo.

Saj sem se svoje identitete zavedal že prej, ampak z življenjem v Veliki Britaniji sem spoznal, kako bogata je v resnici naša kultura. Premoremo tolikšno bogastvo, tolikšno pestrost na tako malem ozemlju, a se tega povečini sploh ne zavedamo. Sicer pa se tako ali tako vsega prav zavemo šele, ko to izgubimo.
Niti slučajno ne pravim, da je njihova kultura kakorkoli manj vredna, ne opazim pa takšne pestrosti kot v naši kulturi oziroma je ne zasledim v javnosti. Kakorkoli se nam Slovenija velikokrat zdi kot dežela, v kateri kultura nima svojega prostora, si morda upam trditi celo nasprotno. Prav pri nas srečaš kulturo skoraj na vsakem koraku, vse prireditve so pestre. Veliko glasbe in ostala kultura v Angliji se mi zdi precej imperialistična. Neskončno poveličevanje boga in kraljice, slava imperiju in veliko kiča. Precej težko sem našel kakšne stare angleške ljudske pesmi, tiste čisto taprave, ki so se prenašale iz roda v rod in so jih matere pele svojim otrokom v zibelkah. To je tista prava kultura, ki pa se je veliko ljudi, ravno tako kot pri nas, ne zaveda in je niti ne pozna.
Zdi se mi tudi, da se na ulicah ne pojavlja toliko kulture vseh oblik kot pri nas, še posebej pa na Ptuju. A tu gre bolj za to, da so zaenkrat precej bolj zasidrani v sedlo kapitalizma kot mi, kar se odraža v tem, da nihče ne naredi skoraj ničesar samo zato, ker bi se mu tako zazdelo ali pa bi nekaj pač želel storiti. Če ni ekonomske računice, ki je v kulturi na žalost velikokrat ni, se nekaj pač ne bo naredilo.
V Sloveniji je to zaenkrat še prisotno in kulturnikom je velikokrat ponujena takšna ali drugačna priložnost. Vendar pa seveda dejstva, da je marsikdo pripravljen marsikaj storiti iz čistega veselja, ne smemo izkoriščati. Tudi oni so ljudje, ki jedo, trošijo elektriko in po možnosti plačujejo stanarino. Res imamo zaklad, premoremo toliko in večina tega je na vrhunskem nivoju, vendar v Sloveniji le redko to kdo ceni. Še zmeraj smo prepričani, da smo tako ali tako le en navaden zmazek in je vse, kar je severno ali zahodno od nas, preprosto boljše in kvalitetnejše. Šele ko kakorkoli uspeš „tam zunaj”, lahko nekaj veljaš tudi doma. Pa temu ni tako … Lepo bi bilo, če bi se ljudje tega zavedali in kdaj namesto zaničevanja poskušali izkazati nekoliko ponosa.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...