26.01.2012  |  Liljana Klemenčič

Slovenskih izvirnih domačih poučnih in poljudnih knjig ni veliko, nasprotno, slovenski knjižni trg je preplavljen s tovrstno prevedeno tujejezično produkcijo, ki vsaj za mlado bralsko občinstvo vedno ne dosega zadovoljive kvalitetne ravni ne v besedilu, ne v prevodu, ne v ilustraciji. Posebej zaskrbljujoče je izostajanje izvirnih domačih poučnih knjig za otroke in za mlade bralce. Odnos do tovrstnega, sicer zelo pomembnega knjižnega ustvarjanja za otroke, je zagotovo zaznati tudi v umanjkanju nagrade za tovrstne monografije, ki jih je nekoč uspešno podeljevala (pa tudi ukinila) založniška hiša Mladinska knjiga.

Gre za znamenite Levstikove nagrade. Če so si nekoč velika založništva strokovno prizadevala za umestitev znamenitosti, podatkov, informacij, pogledov iz in v deželi, kamor je bilo neko poučno in prevedeno delo pripeljano (dopolnjevanje in pregled domačih avtorjev, priloge, poglavja iz Slovenije in podobno …), si danes domala noben izdajatelj (založnik) ne beli več glave na primer z nekim otroškim atlasom, v katerem malček izve na primer o Indijancih v Ameriki, Slovenije pa ni v knjigi niti za črno piko! Koliko je samo knjig o Rimljanih in rimskih časih za najmlajše radovedneže, kako pa je bilo v tistem času v naših krajih …? In kakšno je bilo srednjeveško življenje (no, bolj tlačansko) v srednjeveških deželah našega ozemlja? Čudno, slovenskih izvirnih kuharic za otroke pa je kar nekaj na knjižnem trgu. In pohvaliti je treba še par imenitnih knjig za sonaravno vrtnarjenje za otroke ali v krogu mlade družine … Tolažba o previsoki ceni knjige za tako majhen knjižni trg je medvedja usluga mladi državi, ki tako izgublja identiteto in izvirno znanje, pa tudi besedišče in temelje mlade znanosti. Zato je veselje ob izvirni domači poučni strokovni knjigi, ki nagovarja mlade bralce, toliko večje.
Med takšne knjižne izdaje sodi šteta zbirka Pojmovniki, ki ima na naslovni platnici dodano še »za mlade«, in na srečo je zbirka založništva Aristej (za založbo Emica Antončič) iz Šentilja oziroma Maribora, živa od leta 1996, ko je izšel, takrat še brez številčenja zbirke, prvi naslov iz zbirke: Gledališki pojmovnik za mlade (Blaž Lukan. Ilustracije, notranje in zunanje oblikovanje Edo Podreka.). Doslej šteje zbirka pravljičnih sedem naslovov, vse razen prvega je ilustriral mojster stripa Izar Lunaček: Logiški pojmovnik (Olga Markič, 2000), Etiški pojmovnik (Friderik Klampfer, 2003), Filmski pojmovnik (Stojan Pelko, 2005), Prehranski pojmovnik (Maja Godina-Goilja, 2006), Arhitekturni pojmovnik (Andrej Šmid, 2010) in Sokratov pojmovnik (Boris Vezjak, 2011). Slednjemu (upam, da ne poslednjemu), najnovejšemu pojmovniku je posvečena današnja Knjigarnica v upanju, da se boste, cenjeni bralci lotili tega odličnega branja. Tudi zato, ker pravijo (nekje sem slišala, pa ne zapomnila modreca, ki je misel izrekel), da tokrat sveta ne bodo rešili ekonomisti (pridajam: ali morda drugi finančni, politični in podobni stilisti), marveč filozofi. In avtor Sokratovega pojmovnika je doktor filozofije, docent za zgodovino filozofije na FF Maribor. Profesor Boris Vezjak se ukvarja z zgodovino antične filozofije, moralno vzgojo, s teorijo diskurza in teorijo argumentacije, je avtor strokovnih monografij za odrasle, pisec številnih člankov, kritik medijskega in političnega domačega prostora, esejist, avtor spremnih besed …
Sokratov pojmovnik Vezjak začenja:
»Ampak jaz vsaj vem, da nič ne vem,« se je po burni debati pred sošolkami in sošolci pohvalila Hana. »Vi pa še tega ne veste,« je nato s ponosno dvignjeno glavo učeno pokimala. S tem jim je jasno namignila, da govorijo neumnosti. Ni bilo prvič, da je za trenutek nanje naredila vtis. Nekateri so zamahnili z roko, češ kakšna bahavost. V tem, da je videti pametnejša od drugih, je Hana vedno zelo uživala. Toda ali je s takšnim stališčem res videti pametnejša? Ali pa ni le videti, temveč je res takšna? Jakobu, ki jo je dobro poznal, se je za hip zazdelo, da govori neumnosti – kot že večkrat. Ker kaj naj bi Hana sploh vedela, če nič ne ve? Nemogoče. Tuhtanja je bilo nemudoma konec, ko ji je sošolec na glas zabrusil, da je to modrost pobrala v knjigi. Da ni njena. Drugi je znal povedati, da je nekaj podobnega rekel že Sokrat. Tisti bosonogi filozof, ki se je podil za svojimi someščani v Atenah in jim dokazoval, da nič ne vedo. Kaj točno pa mi vemo o njem? ...
Knjiga Sokratov pojmovnik (s poglavji Sokrat kot oseba, Zgodovinski viri, Zagovor in obsodba na smrt, Sokratova filozofska drža, Sokratska metoda, Vednost in nevednost, Nauk o vrlinah, Duša, smrt in samospoznavanje, Politična stališča, Sokrat tukaj in danes) je prav v današnjih časih nujno osnovno čtivo v tem našem Podalpju, kjer je … eh, saj nimam besed (se opravičujem).

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...