14.02.2012  |  Petra Pergar Barč, dr. dent. med.

Nekoč so se zobozdravniki ukvarjali zgolj z odpravljanjem zobobola, mehanskim popravljanjem lukenj v zobeh ter nadomeščanjem izgubljenih zob, da bi človeku ponovno omogočili žvečenje in sproščen nasmeh. Danes vse to še vedno počnemo, vendar se dejavnost usmerja tudi na preprečevanje bolezni zob, obzobnih tkiv in celotne ustne votline.

Zobozdravstvo se vedno bolj prepleta z medicino. Nova spoznanja kažejo, da bolezni v ustih, zlasti vnetje obzobnih tkiv, poslabšuje nekatere sistemske bolezni, tudi aterosklerozo, glavnega povzročitelja srčno-žilnih bolezni.
Kaj je parodontalna bolezen
Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv. Pri mladih je omejena na dlesen (gingivitis), z leti pa lahko napreduje na kost, v kateri leži zob in jo razgradi (parodontitis). Zob se omaje, v končni fazi pa izpade. Med ljudmi še vedno velja prepričanje, da gre za starostne, degenerativne spremembe, t. i. paradontozo, proti kateri smo nemočni. Harald Löe je že leta 1965 prikazal vzrok za začetne vnetne spremembe dlesni. Opazoval je reakcijo dlesni pri prostovoljcih z odlično higieno in zdravo dlesnijo. Ko so prenehali s čiščenjem zob, je dlesen pri vseh najkasneje po treh tednih postala rdeča, nabrekla in je na dotik zakrvavela, kar so znaki vnetja. Naj opozorim, da vnetje dlesni ne boli, torej žal ni tistega ključnega znaka, ki bi nas opozoril, da je nekaj narobe. Že po enem tednu pravilne ustne higiene so ti znaki pri preiskovancih izginili. Vzrok za vnetje dlesni so torej zobne obloge oz. bakterije v njih. V 1 mm3 jih je kar 100 milijonov.
Kaj pospešuje napredovanje
Drži pa dejstvo, da nismo vsi ljudje enako dovzetni za napredovanje bolezni. Hujša razgradnja kosti, ki lahko vodi v izgubo zob, se razvije le pri četrtini ljudi. Dejavniki, ki pospešujejo ta proces, so poleg slabe ustne higiene še kajenje, sladkorna bolezen, debelost, nosečnost, oralna kontracepcija, pitje črne kave ter slabo izdelane plombe in mostički v ustih, pod katerimi zastajajo obloge. Pomembna je tudi reakcija naših obrambnih vnetnih celic. Ta odziv v veliki meri podedujemo, zato se napredovala parodontalna bolezen v nekaterih družinah pogosteje pojavlja.
Kakšne so posledice v telesu
Pri parodontalni bolezni se prizadeta dlesen in kost umakneta od zoba, nastanejo obzobni žepi, ki lahko segajo čisto do vrha korenine. Globoki žepi okoli vseh zob lahko v skupni površini tvorijo tudi za dlan veliko okuženo rano. Telo se neprestano bori z infekcijo, obrambni sistem organizma je stalno vzdražen. V kri prehajajo bakterijski strupi in škodljive snovi, ki nastajajo ob vnetju. Ob poškodbi sluznice, do česar prihaja vsakodnevno že ob ščetkanju in žvečenju, pa v kri vdrejo tudi bakterije. Posledice se kažejo tudi v drugih telesnih organih.
Parodontalna bolezen pospešuje aterosklerozo
Ateroskleroza, poapnenje žil, je kronično degenerativno in po novejših spoznanjih tudi vnetno dogajanje v žilni steni in je zaradi zapletov odgovorna za skoraj polovico vseh smrti v Sloveniji. Glavni proces je odlaganje maščob v žilno steno, kar postopno maši žilno svetlino, ovira dotok krvi organom in vodi v zaplete, kot so srčna ali možganska kap, angina pektoris ali huda bolečina v udih oziroma trebuhu zaradi nezadostne prekrvavitve nog ali črevesa.
K nastanku in pospeševanju prispevajo številni že znani dejavniki tveganja, na katere lahko bolj ali manj vplivamo – hiperlipidemija, kajenje, stres, debelost, premalo gibanja, hipertenzija, sladkorna bolezen, metabolni sindrom, starost, spol in družinska obremenjenost. Med novejše dejavnike spada pomanjkanje ženskih spolnih hormonov, homocistein, fibrinogen in CRP kot parameter vnetja.
Raziskave so pokazale, da je tudi parodontalna bolezen neodvisni dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Bolniki s parodontalno boleznijo imajo trikrat večjo verjetnost za nastanek ateroskleroze in z njo povezanih zapletov.
Na katere sistemske bolezni še vpliva
Že dolgo je znano, da sladkorna bolezen močno poslabša parodontalno bolezen in da slabo urejeni diabetiki hitreje izgubijo zobe. Novejše raziskave pa ugotavljajo tudi obratno povezavo. Ob zdravljenju parodontalne bolezni se je zmanjšal nivo glikoziliranega hemoglobina in potreba po inzulinu, manj je bilo zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo. Po številnih raziskavah predstavlja parodontalna bolezen nevarnost tudi za dihala (zvečana možnost nastanka aspiracijske pljučnice), možgane (abscesi v možganih), sklepe (artritis), moške spolne organe (zdravljenje parodontalne bolezni je zmanjšalo neplodnost). Vnetje obzobnih tkiv pri nosečnicah zveča verjetnost za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Po izračunih znanstvenikov bi lahko s parodontalnim zdravljenjem preprečili kar 18 % prezgodnjih rojstev.
Skrbimo za svoje zobe!
Za zdravje svoje ustne votline lahko sami storite največ: z redno in dosledno ustno higieno ob primerni za zobe zdravi prehrani. Če bi lahko zobozdravnik dvakrat dnevno vsem svojim pacientom temeljito umil zobe, bi s tem dosegel mnogo boljše rezultate kot jih s svojim delom. Nobena vrhunska protetična rešitev se namreč ne more kosati z zdravim, naravnim zobovjem.
Dodaten razlog za skrbno nego ust je tudi spoznanje, da lahko bolezni v ustih prispevajo k razvoju ali poslabšajo že obstoječe kronične sistemske bolezni, ki so v sodobnem svetu glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti prebivalstva.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...