22.11.2011  |  Matic Hriberšek

Se mi zdi, da se vse več sektorjev privatizira. V bistvu se mi ne zdi, da se to res dogaja. Pa ne da bi Slovenija slučajno bila kakršnakoli posebnost v tem. Večina zahodnih držav je to že dala skozi in privatizirala tako rekoč vse. Slovenija samo pridno sledi pravi veri, kapitalizmu, nič drugega …

In le kateri trenutek bi bil za dokončanje tega postopka primernejši, kot je finančna kriza. Krasna priložnost, da se ljudi prepriča, da drugače preprosto ne gre, in se vse razproda. Še huje je v Grčiji, kjer morajo privatizirati vse sorte sektorjev, saj je takšna diktatura Evropske unije. Vendar mi ne živimo v Grčiji, zato to niti ni toliko pomembno.
Vse bolj se bojim, da se bo v Sloveniji počasi privatiziralo tudi zdravstvo. Saj kot vemo, država preprosto ne zmore, zdravstvena blagajna pa je tako ali tako nenehno prazna. Konec koncev je privatizacija čisto vsega tudi osrednja dogma kapitalizma. A se ob tem sprašujem, ali je to res najboljša možnost. Sliši se precej lepo, kako se kapitalizem nenehno povezuje in prepleta s svobodo „in je to edina prava pot, če hočemo biti resnično svobodni”, ampak to ni nič drugega kot pravljica. Svoboda nima nič s kapitalizmom. Gospodarska razpuščenost oziroma „svoboda” in osebna svoboda vsakega posameznika sta dva kar najbolj si tuja pojma.
Razmišljal sem, zakaj privatizacija ni dobra in tako prišel do nekaterih zaključkov, do mnenja. Namreč, vzemimo za primer zdravstveni sistem. Ali je res preudarno v nekaj tako ključnega za narod vpletati dobiček posameznikov? Pri zdravju velikokrat ni ekonomske računice, mnogokrat je odvisno od nepredvidljivih faktorjev in ko potrebuješ pomoč, jo pač potrebuješ. Kako neki bi lahko to stlačili v kontekst nekoga, ki mu je v interesu samo dobiček? In ali ni bolje, da se denar, namenjen zdravstvu, porabi za zdravstvo, ne pa za posameznikov dobiček? Država mora (ali pa bi vsaj morala) imeti lastno infrastrukturo, vsaj to, od katere je odvisna. To so skoraj vsi sektorji, tako pa se spet približamo ideji komunizma. Seveda takšnega, kot si ga je zamislil Marx, ne Lenin, Stalin, Tito in Chauchesku.
Lahko razmišljamo še korak naprej, o svetu, v katerem denarja sploh ne potrebujemo, proizvodnjo pa preselimo na računalnike in robote. Vse to je danes mogoče, a odpovedati bi se morali najljubši stvari človeštva, in sicer pohlepu ter hierarhiji, kar pa je bolj ali manj utopično. Če koga zanima več, naj si prebere kaj o projektu Venus. Sicer pa posamezniki v družbi nikdar ne bi smeli imeti prevelikega vpliva. Moč se ne bi smela koncentrirati pri individuumih, pa naj bo to politična, finančna, gospodarska ali kakšna druga. Privatizacije vodijo točno v to. Posameznik ne bi smel imeti tolikšne moči, da njegove odločitve vplivajo na celotno družbo, na celoten narod. V tem preprosto ni logike. Odvisnost milijonov ljudi od nekaj posameznikov in njihovih odločitev (običajno v lastno korist) se je izkazala kot precej nepremišljena, še posebej v tej krizi, ko se sesuvajo privatne banke, z njimi pa celotne države. Je to res to, kar si želimo še naprej?

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...