Ormož, 31.01.2012  |  Viki Ivanuša

Kljub temu da sladkorne pese na naših poljih ne pridelujejo že od leta 2006, Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije ves čas nemoteno deluje in v preteklih tednih so imeli zbore vseh 15 regijskih odborov, skupščina pa je potekala včeraj popoldne, po zaključku naše redakcije, v Gočovi pri Sv. Trojici.

Predsednik regijskega odbora Mirko Kosi pravi, da združenje deluje kot društvo, ki je vsako leto tudi izkazovalo in prijavljalo svoje poslovanje vsem pristojnim institucijam, in poudarja, da pridelovalcem sladkorne pese razpleti dogodkov v zvezi z oskrbo s sladkorjem v Evropi dajejo misliti, da bi bilo smiselno začeti aktivnosti za ponovno vzpostavitev pridelave pese. „Kajti alternativnih kultur v vsem tem času nismo uspeli najti. Zato upamo na ponovno pridelavo sladkorne pese. Pridelovalci smo pripravljeni, pa tudi izkušnje s pridelavo in predelavo sladkorne pese v Sloveniji imamo, prav tako imamo možnosti za to. Vzdušje v zvezi s tem je pozitivno, zato sem tudi sam optimističen. Opogumlja nas tudi politika kmetijskega ministra, ki vedno bolj poudarja, da je domača hrana in samooskrba tista, na katero je treba staviti,“ je povedal Mirko Kosi.
Kvote za sladkor naj bi v letih 2014/15 ukinili
Kljub temu da imajo nekateri tudi slabe spomine na dogodke v zvezi z zaprtjem tovarne, pa je možnost prihodka za 2000 ljudi, ki ga je nekoč zagotavljala proizvodnja sladkorja v Sloveniji, zadosten motiv za ponoven razmislek.
„Ko smo bili soudeleženi v procesu zapiranja tovarne, nam je bilo predstavljano, da bo cena sladkorne pese padla za več kot 40 %. To se ni zgodilo, zato sedaj, ko smo odvisni od uvoza sladkorja, vedno bolj dvomimo v poštenost takratne sladkorne reforme. Zavedla nas je Evropska unija, ki je reformo zahtevala, ne podatki iz tovarne. Takratna odločitev za zaprtje je bila napačna, a je bila interpretirana tako, da smo ji verjeli,“ pove Kosi.
Nekdanji pridelovalci sladkorne pese svoj nenadni optimizem podkrepijo tudi s podatkom, da menda Evropska unija pripravlja predlog ukinitve kvot sladkorja v letu 2014/15. Dokler veljajo kvote, pridelava zares ni možna, če pa jih bodo odpravili, pa je menda vse mogoče. A treba bo pohiteti, kajti tovarne ni mogoče postaviti v enem letu, pridelave pa tudi ne. Združenje je pri tem lahko v veliko pomoč. Pridelovalci si namreč poleg pridelave pese v Sloveniji želijo tudi tovarno sladkorja, ki si jo predstavljajo na območju sedanje tovarne.
Združenje ima veliko pod palcem
Mediji pa smo te dni prejeli anonimno pismo, ki so ga očitno spodbudili nedavni regijski zbori. V njem nekdo, ki se ni imel poguma podpisati, opozarja na višino sredstev, ki jih ima združenje vezano na banki, saj naj bi od njih načrtovalo kar 10.000 evrov obresti. Kaj ima k temu povedati Mirko Kosi? Ne taji, da ima združenje sredstva, pravi pa takole: „Združenje je nastalo iz zadruge za pridelavo pese, ki je bila ustanovljena po modelu evropskih pridelovalcev sladkorne pese. Ker je zadruga prerasla okvire in da bi se lahko vključili v evropsko združenje pridelovalcev CIBE, smo se statusno preoblikovali v združenje. Sredstva so se pridobivala iz deleža, ki so ga vsi pridelovalci sladkorne pese združevali na podlagi organizacijskega prispevka. Ta je znašal 0,5 % od prodane pese. Prihodki so bili vzorno vodeni. Ta sredstva smo dolgoročno vezali in jih nismo trošili. Ker smo racionalno gospodarili, smo v času prodaje delnice TSO dokupili nekaj delnic. Ta sredstva so vsa ta leta ležala na računu. Da ne bi izgubljala na vrednosti, smo jih dobro naložili. Razumljivo je, da tiste, ki teh okoliščin ne poznajo, zanima, kako lahko po letih brez proizvodnje združenje še vedno dobro gospodari.“
V pismu je bil zapisan tudi očitek, da so bile odškodnine izplačane le prvo leto po zaprtju tovarne, kasneje pa ne več. Sogovornik na ta očitek pravi: „Vsi, ki smo proizvajali sladkorno peso, smo dobili v letu 2007 odločbo o višini plačilnih pravic in zgodovinskih plačil. Zgodovinska plačila za sladkor bodo kmetom izplačevali do leta 2013, ko ta reforma preneha veljati in se pravice in plačila v zvezi s tem ukinejo. To v vsakoletnih odločbah ni posebej prikazano, ampak je prišteto k osnovni plačilni pravici. Izplačano je bilo tudi enkratno plačilo za diverzifikacijo in za prestrukturiranje. Pridelovalci sladkorne pese to vedo, zato dvoma v poštenost ne bi smelo biti. Tisti, ki si ni dobro preračunal, ali stvari ne pozna, pa si seveda lahko tudi kaj napačno razlaga. Ali pa morda namiguje, da bi ta sredstva dobivalo združenje?To seveda ne drži in je mogoče tudi preveriti.“

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...