Podravje, 23.01.2012  |  Miša Pušenjak

Seveda upanje ostaja, saj zime še zdaleč ni konec, vendar pa se sanje o smučanju pred domačo hišo letos ne bodo uresničile. Kljub temu naj narava na vrtu še vedno počiva. Lahko pregledate in nabrusite škarje, vendar jih še ne uporabite. Rezali bomo komaj čez kakšen mesec.

Pretekli teden sem nekaj več napisala o vzgoji sadik s pikiranjem. Seveda pa pikiranje prenesejo le nekatere vrtnine, cvetlice in zelišča. Praktično vsako rastlino pa lahko vzgojimo kot sadiko s koreninsko grudo, ki se bo tudi uspešno presadila. Izberemo zanjo primerno velikost lončkov, lukenj v multiplošči. Treba je izbirati nekoliko manjše luknje, saj mora koreninski sistem popolnoma prerasti zemljo v ločku. Tudi izbira substrata je za vzgojo sadike z direktno setvijo brez pikiranja bolj pomembna, saj mora substrat zagotavljati dovolj hranil, obenem pa mora biti dovolj zračen, da voda ne bo zastajala v njem. Vpiti pa mora toliko vode, da je rastlini čez dan ne bo zmanjkalo.
Danes večino sadik vzgojimo na tak način. Lončke multiplošče napolnimo z zemljo, ki jo rahlo potlačimo, da s substratom napolnimo vse kotičke lončka. Dodamo potreben substrat, nato posejemo izbrano seme. Seme narahlo pritisnemo ob substrat, kar je zelo pomembno, saj bo tako hitreje prišlo v stik z vodo in pričelo kaliti. Nato po potrebi povsem natanko seme pokrijemo še s plastjo zemlje. Tanka plast zemlje naj bo zato, da bo seme hitreje in enakomerno kalilo. Po potrebi pa zato, ker vse cvetlice in nekatera zelišča ne kalijo dobro v temi, nekatere vrtnine pa bolje kalijo takrat, ko je seme v poltemi.
Tako na svetlem kalijo semena bazilike. Svetlokalilke so tudi kamilica, ki pa jo sicer sejemo direktno na prosto, večina kobulnic, kot so koperc, kumina in janež, ne sme biti posejana globoko, enako velja tudi za enoletni majaron. Na svetlem kali tudi seme trajnega majarona oziroma origana in šetraja. Tudi med cvetlicami najdemo svetlokalilke. Med njimi so predvsem vodenke, lobelia, pa tudi »trseki«, begonije za okrasne gredice, verjetno najbolj znana svetlokalilka med cvetlicami pa je ognjič. Pri teh rastlinah semena ne pokrijemo z zemljo, sama pa setve ovijem v prozorno folijo za živila, ki jo odstranim šele takrat, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Tako obdržim vlažen substrat in preprečim možnost, da bi kaleče seme čez dan ostalo brez vode.
Razen pri zgoraj omenjenih rastlinah za kaljenje svetloba ni potrebna. Pomembno pa je, da je temperatura zraka čim bolj enakomerna. Da posejanih setvenic ne postavimo v rastlinjak, seme nakalimo nekje v toplem in suhem prostoru. Odlične so kurilnice. V rastlinjaku pa tudi zimskem vrtu temperatura med dnevom in nočjo močno niha, kar zelo slabo vpliva na hitrost vznika. Svetlokalilke pa postavimo na ustrezne okenske police, na katere pa naj sonce ne pripeka.
Po vzniku seveda vse setvene plošče prestavimo v rastlinjak ali zimski vrt, če ga imamo. Drugače pa na svetle police, na katerih pa seveda ne bomo vzgojili zelo kvalitetnih sadik.
Brez pikiranja pridelujemo sadike številnih zelenjadnic. Že zdaj lahko tisti, ki imate rastlinjake, posejete solato, listnati peteršilj, blitvo, čebulo, por, baziliko, drobnjak, kitajski drobnjak in nadzemno kolerabico kakor tudi ostale zgodnje kapusnice. Te rastline boste seveda tudi pridelali v rastlinjaku. Ljubitelji mlade čebule posejajte tudi stoletno čebulo. To je prav posebna čebula, ki se nikoli ne odebeli in ostane »mlada« celo poletje. Za pridelavo na prostem pa sejemo čebulo, por, jajčevec in okro. Za ostale vrtnine je še prezgodaj. Tudi bazilike imamo danes zelo različne in pisane.
Najbolj občutljiva, a seveda še vedno nekako nam najbolj prijetna, je tista z bleščečimi listi, za vzgojo sadik pa še skoraj bolj rdečelistna bazilika. Mogoče bi bilo bolje vzgojo sadik teh dveh le prepustiti strokovnjakom. Ker pa je dobro poleg vsake rastline paradižnika posaditi sadiko bazilike, raje poskusite vzgojiti rastline svete ali tajske bazilike. Obe sta tudi zelo lepi okrasni rastlini, zrasteta nekoliko višje, a če ju režemo, ne bosta motili paradižnika. Vemo, da je paradižnik bolj zdrav, če ob njegovih koreninah raste bazilika. Ljubitelji posebnosti pa se boste morda odločili za drobnolistno baziliko piccolino, ki ima zanimivo okroglasto rast. Če je ne režemo, raste v obliki bunkic, kroglic, kar ima lep okrasni učinek.
Še ena posebnost je pri vzgoji sadik z direktno setvijo. Rastline, pri katerih potrebujemo čim večjo listno maso ali grmiček, posejemo več semenk za eno sadiko. To naredimo pri listnatem peteršilju, cvetlicah in začimbah. Taka setev je seveda enostavnejša. Samo ena rastlina kot sadika pa mora biti pri solati, kapusnicah in poru. Pa tudi tukaj lahko posejemo dve ali tri semenke na luknjo ter tako preprečimo, da bi imeli prazne prostore na multiplošči. Vendar takoj, ko rastline naredijo klične liste, slabše rastline odščipnemo.
Ker tudi letos v trgovinah ne bo čebulčka naše ptujske čebule, boste tisti, ki brez nje ne morete, posejali seme, saj lahko že zdaj vzgojite sadike. Tudi tukaj lahko posejete dve semenki/luknjo, vendar pustite obe rastlini. Na prosto sadike posadite takoj, ko bodo korenine prerasle svoje lončke, zato zanje izberemo najmanjše luknje. Čebula podobno kot por odlično prenaša presajanje, zato kar poskusite.
Kljub temu da sem naštela kar nekaj rastlin, ki bi jih že lahko posejali, se nikamor ne mudi. Še kakšen teden časa imate prav gotovo, posebej, če boste večino sadik presadili na prosto.

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...