28.10.2011  |  Laris Gaiser

Predsednik države je uradno razpustil Državni zbor. Slovenija se pripravlja na naslednje volitve in hrepeni po lepših, boljših časih. V naslednjih tednih bomo priča izredno živahni kampanji, v kateri nas bodo vsi skušali prepričati, da so za nas najboljši. Po oddani glasovnici, 4. decembra, pa nam bo verjetno ostal le grenak priokus oziroma dvom, da mogoče nismo obkrožili najboljše rešitve zase in za domovino.

Na volilnem listu bomo našli Socialne demokrate, ki so razočarali skoraj vse pripadnike v zadnjem mandatu, Listo Zorana Jankoviča, ki prevzema posle starega sistema LDS-Zares in rešuje lastnega liderja pred davčnimi težavami, Gregorja Viranta kot podaljšano roko Janše ter sam SDS, ki bo lahko računal verjetno na relativno večino. Za bitko v parlament ostanejo še SLS, pod hudim udarom konkurence Virantove liste NSi, ki lahko računa na stabilno podporo lastnih volivcev, in slovenska posebnost, penzionistični Desus. Vse ostale liste bodo verjetno le simpatična priloga, pričajoča o slovenski raznolikosti. Na koncu igre bo Janša po vseh pravilih dobil mandat za sestavo vlade od predsednika Turka, a danes osebno ne bi stavil enega samega evra, da bo mu uspelo. Scenarij, v katerem Jankovič kot drugouvrščeni dobi možnost po Janševem neuspehu pri gradnji koalicije, ni tako neverjeten, kot se zdi nekaterim analitikom. Narod, obupan zaradi gospodarske krize in politične nesposobnosti naše elite, želi verjeti propagandi, ki opisuje Jankoviča kot uspešnega menedžerja in Viranta kot "svež veter". Gregor Virant, Pavliha, Šuštaršič in vsi ostali, ki se v tem trenutku približujejo "zmagovalnemu vozu", so večinoma že videni obrazi, ki nimajo popolnoma nič novega in odgovarjajo le navodilom Velikega brata. Zoran Jankovič pa se niti približno ne more predstaviti za uspešnega v gospodarskem in političnem prostoru. Mercator je pod njegovim vodstvom kupoval terene, ki so bili dobičkonosni le za podjetja, povezana z njegovima sinovoma, odpiral nove centre v napačnih lokacijah, tako da je danes najslabše obiskana veriga v Sloveniji, in se je lotil zgrešenih investicij po Balkanu.
Iskreno povedano, nam politični prostor pod novimi barvami prodaja staro sliko, računajoč, da ne bomo opazili resnice. Vse kaže, da bodo naslednje volitve ena velika zmešnjava in da nas prava sprememba v političnem prostoru čaka šele čez štiri leta, ko bodo vse maske padle in ko bodo tudi nove generacije toliko zrele in aktivne, da bodo pospravile s starimi igralci.
Vseeno pa bomo morali državljani v naslednjih letih stisniti zobe in se pripraviti na nič kaj rožnate čase. Najhujši val krize nas bo dosegel decembra ali januarja. Takrat bomo morali ostro ukrepati in se zavedati, da pod vprašajem ni le naša, ampak tudi evropska prihodnost. Trenutno nam noben politik v svojih javnih nastopih ne sporoči, da pozna razloge velike gospodarske krize, da pozna probleme ter vidi rešitve. Res je Slovenija izčrpana, gospodarsko uničena zaradi napačnega ravnanja našega bančnega sistema (za katerim stoji država) in brez zaupanja vrednega pravnega sistema, ki drži daleč vstran tuje investitorje, torej likvidnost, ampak mi smo le delček velikega svetovnega in evropskega sistema, ki neposredno vpliva na nas.
Evropa – edini primer v zgodovini – ima valuto brez vladnega sistema. Valute temeljijo na mednarodnem zaupanju v državne sisteme. Evropa nima sistema, ki bi predstavljal evro, trenutno uporabljen po svetu kot rezervna valuta le zaradi konkurence ameriškemu dolarju. Evro je torej izredno nestabilen, njegovo območje pa lahek plen za špekulante, kar se trenutno izkazuje pri grški krizi. Celoten sistem tvega kolaps zaradi bonitetnih hiš. Kaj pa so bonitetne hiše, ki tako globoko vplivajo na odločitve držav in na našo vsakdanjo življenje s svojimi ocenami? Bonitetne hiše so zasebna podjetja, ki temeljijo na dobičku.
Upam, da nam bo kakšen kandidat za Državni zbor v naslednjih tednih povedal, da pozna tematiko in da ima kot razgledan politik tudi rešitve. Slovenijo moramo rešiti iz trenutne konjunkture z ad hoc odločitvami "na terenu", ampak moramo istočasno poznati tudi mednarodne odgovore, ki krojijo našo usodo. Minil je čas, ko so lahko politiki gledali le na lastno dvorišče. Danes je svet kompleksna slika, ki zahteva pripravljene ljudi. Kot radi poudarjamo, potrebujemo državnike in ne več politikov.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...