06.12.2011  |  Matic Hriberšek

Ko bo to objavljeno, bodo predčasne volitve sicer že za nami in imeli bomo novega predsednika vlade, pa vendar. Nekaj stvari je še zmerom treba povedati. Pojavilo se je namreč kar nekaj »novih« obrazov in sicer kot nekakšna alternativa starim znancem. Lepo, zdelo se mi je dobro, saj malo svežega vetra nikomur ne škodi. A spet ni vse tako rožnato, kot se zdi.

Vsi, novi in stari, se letos na veliko kitijo z raznimi programi, ki bodo Slovenijo popeljali v špico Evrope. Ampak … če nekoliko podrobneje pogledamo, kaj nam vse te opcije dejansko ponujajo, ugotovimo, da v bistvu (tako kot še zmerom do sedaj) nič konkretnega. Sleherni program je le seznam oziroma zbirka že znanih predvolilnih parol (SDS je sicer pripravil tistih 10 + 100, ki je nekoliko bolj konkreten kot drugi, a nič posebnega; bolj kot karkoli drugega, se mi zdi spisek populističnih kratkotrajnih ukrepov, ki jih volivci želijo slišati). Nihče ne ponuja kakšnih pravih rešitev, številk in izračunov, načrta, kako bi cilje tudi realno dosegli. Manjka tega, kar sam imenujem »inženirsko« razmišljanje. Filozofija že, ampak samo na papirju ni vredna nič. Kako to implicirati v sistem? To je vrlina, to je tisto uporabno in nekaj, kar potrebujejo praktično vse države …
Poleg tega ne bi škodilo, če bi že enkrat požgali okvirje trenutnega sistema, v katerih vsi razmišljajo. Ta sistem je pregnit in razžrt od temeljev navzgor in noben obliž, nobena reforma ga ne bo spremenila ali popravila. Edina možnost je amputacija, da se sesuje do kraja in začnemo znova. Ne samo mi, Slovenci, ampak vsi prebivalci tega planeta. Sam se samo sprašujem, zakaj morda ne bi bili mi prvi, ki bi v osnovi spremenili in zamenjali sistem? Kdo nam brani? Amerika? Evropa? Kaj bi nas to brigalo, naj se zaletijo nekam. Sicer so spretni z orožjem, pa kaj! Afganistan je predaleč, a močno verjamem, da če bi kaj takšnega poskusili v kakšni evropski državi, bi vsi narodi vstali. Ne vlade, narodi. Bi pa spet Internacionalo peli …
Na oblasti bi resnično rad videl nekoga s konkretno revolucionarno idejo, saj to krvavo potrebujemo. Svet potrebuje revolucijo v pravem pomenu besede, vendar se v vsaki revoluciji preliva kri. Prav zato pa bi rad človeka, ki bi kaj spremenil preden v svetu vzplamti. Na žalost to ni niti Janša, niti Janković niti kak drugi kandidat ali kandidatka. Saj se mi Janković v nekaterih pogledih zdi simpatičen, vendar kaj, ko sanja o 4-odstotni gospodarski rasti Slovenije. Sliši se lepo, vendar zaradi takšnega razmišljanja je svet tam, kjer je: konstantna gospodarska rast. Če se še morda nikomur ni posvetilo, Zemlja vsako leto ne zraste za štiri odstotke; pravzaprav sploh ne raste!
Iz teh razlogov se mi na nek način zdi popolnoma nepomembno, kdo bo na oblasti, ker bo vsak vrtel isto ploščo naprej. Morda le z nekaj obliži … Saj morda že še kakšno leto, na dolgi rok pa to vsekakor ne bo šlo. Je pa kljub temu bilo zabavno spremljati predvolilni boj. Janša in njegovi apostoli ter stranka ljubljanske nadškofije z Ljudmilo Novak na čelu v vsakem soočenju ali intervjuju kokodaka o krščanskih vrednotah, družini in obljubljeni deželi Sloveniji. Penzionerskemu cehu in tistemu pajacu Erjavcu pa se tako niti ne sanja, kaj vizija ali program sploh je. Glavno, da se že dvajset let dere: »Upokojenci, upokojenci, kaj pa naši upokojenci?!« Naredil še tako ali tako nikdar ni ničesar, sedi pa v vsaki koaliciji; še s hudičem. In seveda tako imenovana levica, ki pa je kljub vsem lepim besedam nihče več ne jemlje preveč resno. Za konec pa še Jelinčič, ki je pač Jelinčič. Eni pravijo belo, on se dere črno, na dan odgovori z noč in tako naprej … Parada pač.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...