Ptuj, 10.02.2012  |  Dženana Kmetec

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj se bo Evropski prestolnici kulture pridružila s tremi projekti. Te so predstavili na novinarski konferenci, na kateri so javnost seznanili s še eno za Ptuj še kako pomembno pridobitvijo: digitalizacijo ptujskih časopisov 20. stoletja.

Digitalna knjižnica Slovenije, ki deluje na spletnem naslovu www.dLib.si je osrednji slovenski spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Portal ponuja brezplačen dostop do raznovrstnih vsebin v digitalni obliki: knjig, časopisov, rokopisov, zemljevidov, fotografij, razglednic, plakatov, zvočnih posnetkov itd.
Poslej so na njem v digitalni obliki dostopni tudi vsi pomembnejši časopisi, ki so izhajali na Ptuju. Na portalu, na katerem je zbranega več kot pol milijona enot digitaliziranega ali digitalno rojenega gradiva nacionalnega, kulturnega in znanstvenega pomena, je tako tudi celotna vsebina Štajerskega tednika in njegovih predhodnikov.
Šest let sodelovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj z družbo Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Univerzitetno knjižnico Maribor je obrodilo pomembne sadove. Gre za zgodovinski projekt, ki zagotavlja ohranitev stoletnega gradiva, digitaliziranih pa je kar 71 tisoč strani ptujskih časopisov.
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ki je pod vodstvom Milene Doberšek izpeljala omenjeni projekt, je z digitalizacijo dosegla pomembne cilje. Vsi pomembnejši ptujski časopisi so prvič v zgodovini v celoti dostopni na spletu. K temu je veliko pripomogla potreba in povpraševanje po tovrstnem gradivu tako v ptujski knjižnici kot na sedežu naše firme.
Ob tem, da digitalizacija predstavlja pomemben doprinos k ohranjanju originalov, je gradivo postalo tudi veliko dostopnejše široki populaciji ljudi.
Starejši časopisni papir je bil zaradi slabše kvalitete tudi krhek in lomljiv, z digitalizacijo pa je gradivo shranjeno za vse čase. Ravno slabo kvaliteto predvsem starejše datiranih časopisov je direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Jože Bračič izpostavil kot enega izmed faktorjev, zaradi katerega je bil obstoj gradiva ogrožen. Prav zato je naša družba kot partner k omenjenemu projektu z veseljem pristopila.
Za vse tiste, ki bi se želeli poučiti o tem, kako iskati ustrezno gradivo, so v ptujski knjižnici pripravili tudi brezplačne delavnice. Te bodo potekale 7., 9. in 28. februarja ter 1. marca v prostorih Ljudske univerze Ptuj.
V tem letu v ptujski knjižnici načrtujejo še digitalizacijo dveh lokalnih časopisov s konca 19. stoletja: Pettauer Lokalanzeiger, ki je izhajal leta 1889, in Pettauer Zeitung, ki je izhajal od leta 1890 do leta 1904.
Trije projekti EPK
Ptujska knjižnica se projektu Evropske prestolnice kulture (EPK) priključuje s tremi projekti. Enega so poimenovali Zapuščina dr. Štefke Cobelj in njen pomen v svetovni kulturni dediščini. Posvečen je predstavitvi ptujske rojakinje, ki se je kot umetnostna zgodovinarka in etnologinja s svojim delom uveljavila doma in v tujini.
Cobljeva je ptujski knjižnici v hrambo prepustila svojo bogato osebno knjižnico, ki jo odlikuje izbor slovenske in tuje literature predvsem s področja umetnostne zgodovine in etnologije, kar ji zagotavlja visoko informativno vrednost. Ker doslej ni bila obdelana, je bila javnosti nedostopna, po končani obdelavi, ki je potekala pod vodstvom knjižničarke Mire Petrovič, pa je na razpolago vsem interesentom. V sodelovanju z domačimi in mednarodnimi strokovnjaki bo pripravljena tudi razstava in monografija o življenju in delu dr. Štefke Cobelj.
Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje
»S projektom Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje postavljamo temelje trajnemu medkulturnemu povezovanju, krepitvi medsebojnega sodelovanja in vzpostavljanju trajnega medkulturnega dialoga med pobratenimi mesti in njihovimi knjižnicami,« je o omenjenem projektu dejal direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer.
V sklopu projekta bo ptujska knjižnica pripravila strokovno srečanje, na katerem se bodo srečali predstavniki knjižnic iz mest, pobratenih s Ptujem: Aranđelovac (Srbija), Banska Štiavnica (Slovaška), Burghausen (Nemčija), Sain-Cyr-sur-Loire (Francija), Ohrid (Makedonija) in Varaždin (Hrvaška). Predhodno bo izšla še monografska publikacija s predstavitvijo vseh sodelujočih knjižnic, spremljala pa jo bo tudi razstava.
Evropska pravljica prihaja tudi k nam
Še en projekt, s katerim se ptujska knjižnica priključuje obeleževanju EPK, je Evropska pravljica. Nosilka tega je Mariborska knjižnica, sodelujejo pa vse knjižnice partnerskih mest. V sklopu tega se bo odvil mednarodni simpozij, ki bo v štajerski prestolnici potekal 24. in 25. maja. Temu bo sledil mednarodni pravljični večer z uveljavljenimi slovenskimi pravljičarji in gosti s Škotske, Švedske in Hrvaške. Evropsko pripovedovalsko dediščino bomo takrat gostili tudi na Ptuju, vodja projekta pa je knjižničarka in odlična pravljičarka Liljana Klemenčič.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...