Ormož, 26.01.2012  |  Viki Ivanuša

V začetku meseca smo pisali, da je Agencija RS za okolje (ARSO) Komunalnemu podjetju Ormož (KP) zavrnila vlogo za razširjeno okoljsko dovoljenje. Zato so Ormožani vložili vlogo za enostavno dovoljenje za odlaganje odpadkov, ki bi jim omogočalo odlaganje odpadkov do leta 2015. Vlogo so poslali 5. januarja, negativni odgovor so držali v rokah že 19. tega meseca.

Izjemna hitrost izdajanja odločbe v 14 dneh ni odlika, ki bi krasila naše državne organe. Direktorica KP Ormož Pavla Majcen namreč pravi, da so na podobna dovoljenja v preteklosti čakali tudi po dve ali tri leta. Najverjetneje vzrok za hitro obdelavo tiči v strahu pred evropsko zakonodajo, ki je v Sloveniji nismo spoštovali, sedaj pa so pred vrati kazni, ki bodo državo začele močno bremeniti, če ne bo postavila stvari v red. „Težava je v tem, da je država nekaj predpisala, občine pa bi morale to izvrševati. Odlaganje odpadkov je občinska gospodarska služba, energetska izraba (sežigalnica) pa je državna gospodarska javna služba. Tudi država domače naloge ni naredila, ker sežigalnic v Sloveniji še nimamo,“ je dodal Ludvik Hriberšek iz KP Ormož.
Vloga za enostavno dovoljenje je bila KP Ormož ekspresno zavrnjena z obrazložitvijo, da bi jo morali vložiti do 15. 7. 2009. Ker so torej zamudili rok, ne morejo dobiti dovoljenja. Pri tem pa Agencija pozablja, da je imelo KP Ormož v tem času pri njih vloženo vlogo za razširjeno dovoljenje in še niso vedeli, da bo odgovor na vlogo negativen in da bodo čez dve leti in pol za to potrebovali enostavno dovoljenje. „Na Agenciji smo večkrat spraševali, kaj naj naredimo. Svetovali so nam, da naj pustimo vlogo za razširjeno dovoljenje, ker ne moreta istočasno biti vloženi dve vlogi, saj menda ne moreta istočasno potekati dva upravna postopka, saj gre v takem primeru za zavajanje upravnega organa,“ je povedala direktorica.
Sedaj KP Ormož ni preostalo drugega, kot da je vložila prošnjo za zapiranje odlagališča. ARSO ima pri tem možnost, da jim določi rok za zapiranje tudi do leta 2015. V tem času bi odlagališče zapolnili in izpeljali tudi vse postopke, ki so za to potrebni. Da pa ne bi tudi v tem postopku potegnilo preveč kratko, si je podjetje tokrat poiskalo strokovno pomoč odvetniške pisarne, ki bo pomagala voditi postopek. Druga možnost pa je, da bo Agencija postavila zelo kratek rok za zaprtje, kot se je zgodilo v Trebnjem, kjer je inšpektor določil zadnji rok zaprtja 4. 4. 2012. To pa bi predstavljalo resen problem.
Bomo odpadke za drag denar izvažali?
Če bo rok za zaprtje kratek, bo problem tudi to, da bo odlagališče ostalo neizkoriščeno in finančna konstrukcija nezaprta (občina je v preteklosti v odlagalna polja investirala več 100.000 evrov). V prihodnosti bo treba odpadke vsekakor nekam transportirati, kar bo predstavljalo večji strošek, prav tako bo večji strošek odlaganja. Poleg treh občin na Ormoškem bodo z zaprtjem Dobrave brez odlagališča ostale tudi občine na območju bivše občine Lenart, Šentilj, Rače, del kranjskih občin, skupno okoli 20 občin. Nerešen problem odlaganja odpadkov pa ima v Sloveniji okoli 100 občin.
Majcnova meni, da bi celotno področje morala urediti država in tudi določiti ceno odlaganja. Nekdo bi moral končno tudi preračunati, koliko dejansko je deponijskega prostora v Sloveniji in določiti, kam bo odpadke odlagala katera občina. Sicer se nam lahko hitro zgodi, da bomo tako kot Italijani svoje odpadke izvažali na Nizozemsko ali kam drugam, kjer bodo znali počistiti za nami, če sami tega ne znamo …

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...