Ptuj, 06.12.2011  |  Majda Goznik

V okviru zbirke Zapisani v Ptuj, ki nastaja v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 v Ptuju, je izšel drugi roman. Izšla bosta še dva, pišeta ju Jani Virk in Feri Lainšček, vsi pa bodo na svoj način pripovedovali zgodbe o Ptuju. Prvega pod naslovom Mitrejin koder je napisal Miha Remec, drugega pod naslovom Nebotičnik Mitra pa Zdenko Kodrič.

Zdenko Kodrič, pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, med bralci pa najbolj poznan kot avtor zbirk kratke proze in odmevnih romanov, si vsakdanji kruh služi kot novinar. Nekaj časa je bil zaposlen tudi pri ptujskem Tedniku. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1987, prvi roman leta 1994. Skupaj je doslej izdal že petnajst njegovih knjig, od tega osem romanov. Zdenko Kodrič je svoj najnovejši roman javnosti predstavil v Muzikafeju 30. novembra, ob tej priložnosti pa se je z njim pogovarjala Jelka Ciglenečki, urednica zbirke Zapisani v Ptuj. Nebotičnih Mitra je izšel v Študentski založbi.
Roman je zgodba o arhitektu Dejanu Vračku, človeku, ki ujame zadnji vlak na področju neke umetniške imaginacije, če je to arhitektura. Za natečaj, ki ga je razpisala MO Ptuj, nariše nenavaden nebotičnik, ki stoji sredi Drave in se v dveh stebrih ovija visoko v nebo. Po zmagi na natečaju se začnejo zapleti, glavni junak pa pravzaprav živi dvojno življenje, eno znotraj, drugo zunaj sebe. Bolj ali manj je znano, da človek živi v neprestanem dialogu s samim seboj, šele ko ga nekdo ustavi, se ta samogovor ustavi, prekine in začne dialog z drugim človekom. Arhitekt Dejan Vrečko večinoma svojega življenja živi tako, da se pogovarja sam s seboj. "V mestu zavladajo spletke, prevare, lobiranja, hkrati pa priplavajo na dan mračne, okultne skrivnosti. Mnoge med njimi se prikazujejo zgolj v glavi arhitekta, ki ga vse bolj mučijo preganjavica in prividi. Medtem ko Vračkov pogled na zunanji svet razkriva malomeščansko, a pogosto tudi duhovito mestno družbo, je njegov notranji svet napet triler, ki mestno jaro gospodo vplete v svetovne zarote. Vračko vse bolj niha med odrešujočo in strastno ljubeznijo do sodelavke in temnimi glasovi paranoje. Morda je krivo starodavno mesto, kjer zidovi šepetajo: na svetu ni nič novega, vse vloge so bile ža napisane, vse usode odigrane v preteklosti," je vsebino svojega najnovejšega romana na kratko povzel avtor.
Roman se dotika nekih dosegljivih zmag, ki jih načrtuje glavni junak, ves čas pa ga prevzema neko stanje, ki mu preprečuje, da bi na lahek način prišel do cilja. Zdenko Kodrič pravi, da je z njim želel povedati, da življenje ni takšno, kot si ga človek načrtuje na začetku poti. In zakaj tak naslov? Lahko bi bil tudi Nebotičnik Kurent, odgovarja avtor, a Mitra zato, ker se mu je zdelo pomembno, da se v romanu navezuje na neko božanstvo, na boga svetlobe, ki je značilen za rimski Ptuj. Mitra je bil na nek način svobodoljubno božanstvo in je ustrezal zgodbi, ki jo opisuje roman.
Ptuj v sebi skriva številne imenitne zgodbe, tako bi tudi vsako poglavje v romanu Nebotičnik Mitra lahko bilo roman sam zase. Ptuj pa bi naposled lahko dobil tudi svoj nebotičnik. Nič ne bi bilo narobe, če bi ga dobil na reki, zunaj mestnega jedra ali celo na robu mestnega jedra – da bi dobil neko poslopje, ki bi prevzemalo, ki bi bilo na nek način nadnaravnih velikosti. Zgrajeno pa bi moralo biti tako, da ne bi zakrilo značilne vedute mesta. Osebno bi že bil zato, da bi Ptuj izbruhnil z nečim nenavadnim, z nenavadno arhitekturo, pravi Kodrič.
Zdenko Kodrič je trenutno v praktično neusahljivem ustvarjalnem zagonu, tako kot že celo zadnje leto, ko ga je pisateljevanje dobesedno posrkalo. Še vedno pa v polni meri izpolnjuje novinarsko poslanstvo. "Če sem v kondiciji, kujem železo, dokler je vroče," pravi. Z veseljem bo počakal tudi na premiero muzikla, ki na Ptuju nastaja v okviru projekta EPK 2012, za katerega je napisal scenarij, režiral pa ga bo Matjaž Latin. V njem bodo nastopila nekatera znana imena slovenske estrade. Podpisal pa se je tudi pod scenarij dokumentarnega filma Marburgi, ki bo prav tako del zgodbe EPK 2012. Premiera bo aprila leta 2012 v Mariboru. Govori o izgonu Judov leta 1496, ko je Maribor doživljal gospodarsko-finančni razcvet, Judi so morda postali premočni za tisti čas in tiste ljudi in cesar Maksimiljan jih je z dekretom izgnal. V filmu so sledili potem njihovega izgona.

 

- deli z ostalimi

Komentiranje

Članek še nima komentarjev. Bodite prvi in pustite svoj komentar!

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Moj profil: prijavi se!

sorodno...