Ivan Eržen: »Uradniško vodenje epidemije nas je pokopalo«
Družba
Tipografija

Epidemiolog Ivan Eržen je nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vodil ga je med letoma 2013 in 2018, kratek čas pa tudi med lanskim prvim valom epidemije. Oditi je moral, ko je javno podvomil v smiselnost obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstanovanjskih stavb in omejitve gibanja na občine. Prevzel je vodenje centra za javno zdravje in se umaknil iz javnosti.

Letos spomladi je 64-letni Eržen kot edini sodni izvedenec za področje epidemije pri nas pripravil izvedensko mnenje za parlamentarno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih s covid-19.

Napaka za napako

Ugotovil je, da je bilo imenovanje vladne svetovalne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Beović, nato pa Mateja Logar, nepotrebno in neustrezno. Nadalje, da je skupina ministrstvu za zdravje dajala drugačne informacije kot epidemiološka služba NIJZ, kar je povzročalo zmedo med odločevalci in prebivalci. In še, da  je javnost zaradi poizkusa utišanja stroke vanjo izgubljala zaupanje, nekateri nesmiselni ukrepi pa so spodbujali nasprotovanje ljudi. 

Na nedavnem zaslišanju so mu poslanci vladajoče koalicije očitali konflikt interesov. Sam pravi, da tega ne razume: »Sem zapriseženi sodni izvedenec za epidemijo in pisal sem strokovno mnenje. Kot tak sem dolžan nepristransko, na podlagi strokovnih znanj, podati svoje stališče in to sem storil.«

Zakaj je dvomov v cepiva v Sloveniji več kot drugod? Je razlog vlada, ki ljudi že leto in pol ošteva kot učitelj v šolskem razredu, zaradi česar ji le še malokdo verjame? So kriva družbena omrežja ali pa so ljudje enostavno siti pandemije?

»Družbena omrežja ne morejo biti glavni krivec, saj jih imajo povsod. Že oktobra lani je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarjala na pandemično utrujenost. Poudarjala je, da je ljudi z ustrezno komunikacijo treba pritegniti k sodelovanju v boju proti virusu. V Sloveniji smo se žal odločili, da bomo vse probleme reševali s pomočjo raznih odredb ali ukrepov. To se je izkazalo za slabo. Ljudem bi morali na razumljiv način razložiti, kako se virus širi in kako lahko s posameznimi ukrepi preprečimo njegovo širjenje. Vedno je tako, da večina ljudi spoštuje zakone, četudi je to težko. A pri nas je celo stroka opozarjala, da so nekateri ukrepi pretirani. Sam nikoli nisem razumel, zakaj bi moral z masko hoditi po travnikih. Ko se to nabira, se verodostojnost tistih, ki take ukrepe uvajajo, začne majati. Pride do krize zaupanja. Določen del ljudi pa se bo seveda trudil obiti omejitve. Pri tem ni težava, če se giblje ponoči ali se gre v drugo občino, saj tveganja za prenos okužbe ni. Precej večje je, ko se želi na vsak način množično družiti. Prav odlok o omejitvi gibanja ponoči je precej prispeval k temu, da smo imeli tako velik porast okužb. Ljudje so se družili cele noči, do šeste ure zjutraj, ko so šele lahko šli domov.«

Slovenija je bila med državami, ki so imele največ omejitev. »V številnih državah, kjer so bili bolj uspešni v obvladovanju epidemije, so zaupali tudi v odgovorno ravnanje večine ljudi. Živimo v  razmerah, kjer je ogromno tveganj, ki ogrožajo naše zdravje in življenje. V Sloveniji na primer že desetletja beležimo letno  okrog 3000 smrti, povezanih s kajenjem. To je več od števila letos umrlih v epidemiji. Širjenja nalezljivih bolezni ni mogoče preprečiti z administrativnimi ukrepi, temveč je potrebno spodbujati odgovornost ljudi. Nekateri pa ukrepov še vedno ne bodo upoštevali in bodo tvegano živeli. Pokroviteljski, birokratski odnos je povečeval upor, ker je bilo nekaj prepovedano, ne da bi jim kdo dobro razložil, zakaj. To je prispevalo k temu, da smo imeli več primerov, kot bi jih lahko. Ob začetku epidemije, marca 2020, je bil »lockdown« logičen. Nismo še vedeli, za kakšno bolezen gre in kako se virus obnaša. Pomembno je bilo ubraniti zdravstveni sistem pred kolapsom. Hkrati smo vse v družbi, tudi obstoj vseh ostalih bolezni, podredili enemu virusu. V drugem valu lani jeseni, ko smo o virusu vedeli že več, bi že morali pri omejevanju delovanja zdravstvenega sistema in družbe upoštevati število ljudi v bolnišnicah. Zdravstveni sistem bi moral nemoteno delovati. Med zadnjimi novoletnimi prazniki sem bil v Švici, ki ni imela skoraj nobenih omejitev, razen nošenja mask in razkuževanja. A njihova epidemiološka slika je bila boljša od naše. Gostilne so bile odprte, ni bilo policijske ure.«

Bojana Beović in sedanja vodja skupine Mateja Logar sta infektologinji, vi in Mario Fafangel pa sta epidemiologa. Nam lahko razložite, kakšna je razlika?

 

Celoten intervju lahko preberete v današnji izdaji dnevika Svet24

 

Najbolj brano

Od danes velja nov zakon za mučitelje živali: višje kazni in zapor Od danes velja nov zakon za mučitelje živali:...
Sobota, 11 Junij 2016 10:36
Mučiteljem živali se od danes obetajo strožje kazni. Uveljavlja se namreč novela kazenskega zakonika...

Preberite več...

Zdravniki svetujejo: Kako zdraviti bolečine v peti Zdravniki svetujejo: Kako zdraviti bolečine v peti
Ponedeljek, 01 Maj 2017 12:42
Bolečina v peti je pogost problem, ki v svoji najhujši obliki lahko zelo ovira hojo in druge aktivno...

Preberite več...

Ptujčanko v avtu pričakala kača Ptujčanko v avtu pričakala kača
Sreda, 08 Junij 2016 17:51
Regijski center za obveščanje je bil okrog 17. ure obveščen, da ima občanka na Osojnikovi cesti v av...

Preberite več...

Zaščitne maske niso več obvezne! Zaščitne maske niso več obvezne!
Četrtek, 28 Maj 2020 16:25
Po odločitvi vlade bodo od ponedeljka v Sloveniji dovoljene javne prireditve do 200 oseb. Prav tako ...

Preberite več...

aplikacija

appstore  googleplay

radioptuj300