Dvanajst otrok, šest deklic, šest dečkov, trije razredi, združeni v enega v Podružnični osnovni šoli Stoperce. Sedeči za šolskimi mizami so prehitevali drug drugega v odgovorih na zastavljena vprašanja. Med drugim so povedali, da imajo radi stoperško šolo, ker je učencev malo in jim zato ni treba čakati v vrstah. Da imajo šolo, iz katere veje domačnost, radi, ker igrajo šah, med dvema ognjema in ker uživajo pri likovni vzgoji, pri kateri so nazadnje ustvarili sončnice, ki ožarjajo njihovo učilnico.
Predvsem pa so zavezani stoperški šoli zato, ker jih poučuje Ida Žunkovič, domačinka, vpeta v vse pore življenja v kraju, in učiteljica, ki o učencih govori z orošenimi očmi ter pravi, da so njena druga družina.
Šolstvo v Stopercah šteje že več kot 200 let, letos se je prvič zgodilo, da se v prvi razred ni vpisal noben otrok, posledično se pouk izvaja v trojni kombinaciji, torej da so združeni drugo-, tretje- in četrtošolci. »Družboslovje in naravoslovje poučujemo ločeno, kar pomeni, da četrti razred snovi omenjenih predmetov posluša ločeno, ostale ure so združene,« pravi Žunkovičeva. Učni cilji so v vseh šolah za enake razrede enaki, čeprav nekateri razredi pokajo po šivih, drugih so premajhni in so zato združeni. Slednje pa od učitelja zahteva veliko mero kreativnosti, prilagodljivosti, dodatnega dela. »Vedno znova moraš temeljito razmisliti, kako učencem razložiti snov, tako da zajameš vse tri težavnostne stopnje, medtem ko pri poučevanju enega razreda teh dilem ni. Bolj podrobno je treba poznati učni načrt po vertikali, da lahko povežeš enake cilje in jih nadgrajuješ.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
