Leona, ki bo letos 15. junija praznoval 89 let, sem spoznal pred več kot 50 leti, ko sem vstopil v družino Mesaričevih. Poznal sem ga kot odličnega orodnega telovadca, več desetletij tudi trenerja, kot jadralnega pilota, odličnega metalurga v jeseniški železarni. V zadnjih 20 letih mi je ob vsakokratnem srečanju, ko se je vračal z Gorenjske na njemu dragi Ptuj, pripovedoval, kako raziskuje svoje poreklo, kaj ob tem doživlja in predvsem uživa. Vsa spoznanja si je skrbno zapisoval in nazadnje objavil v samozaložbi v zajetni Kroniki rodbin Frangež in Mesarič.
