Z letom 2014 se je pričelo novo finančno obdobje črpanja evropskih sredstev, ki se bo izvajalo do leta 2020 oziroma predvidoma s podaljšanjem do 2022. Medtem ko je Slovenija lani (2015) lovila še zadnji vlak za denar iz finančne perspektive 2007–2013, pa se tudi črpanja sredstev v novem finančnem obdobju loteva zelo kilavo.
Strateške dokumente, ki so izhodišča za nadaljnje ukrepe in možnosti pridobivanja denarja, so nastavili tako, da v okolje ne bo moč pripeljati denarja za nujno potrebne projekte, kot so zaščita vodnih virov podtalnice – od zanesljive oskrbe s pitno vodo do odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter obnove in gradnje cestne infrastrukture. Aktualni podatki o delitvi sredstev vse bolj dajejo občutek, da se bo večina evropskih sredstev dodelila osrednjemu in zahodnemu delu države, pa čeprav je Evropa Sloveniji več sredstev dodelila prav na račun manj razvitega vzhoda.
Po dolgem obdobju negotovosti so zdaj deloma znani podatki o možnosti črpanja denarja za lokalne skupnosti. A ne za vse, temveč zgolj za 11 občin s statusom mestne občine. Eden izmed finančnih mehanizmov, iz katerega se bodo v novem finančnem obdobju financirali projekti mestnih občin, je Spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja (CTN). Sredstva iz tega mehanizma bo možno črpati na podlagi dokumentov Trajnostne urbane strategije (TUS), ki so jih občine pripravile in že tudi sprejele. Kot rečeno, so do sredstev iz tega naslova upravičene samo mestne občine, ne pa tudi ostale
Na Ptuj predvidoma 10 milijonov evrov
Koliko denarja drugim mestnim občinam
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
