Povprečna starost gospodarja na slovenski kmetiji se iz leta v leto zvišuje, pred dvema letoma je dosegla 58 let, delež mladih pa se na drugi strani zmanjšuje. Edini pravi odgovor na to negativno statistiko in za ohranitev kmetijstva naj bi bili ukrepi kmetijske politike, ki pa v minulih 15 letih kljub več kot 100 milijonom evrov podpore niso prinesli želenih rezultatov. Kmetijstvo namreč ni poklic, temveč je način življenja, ki ne pozna dela prostih dni, obenem pa zahteva širok spekter znanj, od ekonomskih, naravovarstvenih, strojnih, živinorejskih, za nameček pa ni niti primerno nagrajeno ali spoštovano.
