Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v zadnjih dveh letih na dveh razpisih podelilo koncesije za skoraj 2.400 postelj v novih domovih za starejše, a so, kot je znano, doslej poskrbeli le za približno 150 postelj, kar predstavlja zgolj skromnih šest odstotkov.
Med razlogi so tudi tu posledice krize s podražitvami energije, gradbenega materiala in opreme, s pomanjkanjem delovne sile ter slabšimi pogoji financiranja.Koncesionarji naj bi zato resorno ministrstvo zaprosili za podaljšanje roka, in sicer do konca prihodnjega leta.
Koncesijo za izvajanje domske oskrbe starejšihsta v Spodnjem Podravju pridobili dve občini: Hajdina in Destrnik, vendar o gradnji ni v nobeni še ne duha ne sluha.Na Destrniku oziroma naselju Zasadi naj bi dom gradil Medgeneracijski center Destrnik (MCD), katerega lastnika sta Peter Emeršič in Dejan Dokl, ki pa jima občina vse do danes ni prodala še niti zemljišča. Gradnja se zato seveda še ni začela, kar pomeni, da je prvotni rok za dokončanje del – konec letošnjega leta, nedosegljiv.
Spor zaradi višine kupnine
Najprej se je zapletlo kje drugje kot pri denarju, natančneje pri višini kupnine za zemljišče. Ta je bila, kot je povedal Dejan Dokl, višja od prvotno dogovorjene, a je MCD kljub temu vplačal deset odstotkov varščine od nekaj manj kot 200.000 evrov, kolikor je za 0,7 hektarja veliko gradbeno parcelo po novem zahteval zdaj že nekdanji župan Franc Pukšič. Čeprav prav tako dogovorjeno, predmet nakupa ni bilo več tudi 1,2 hektarja veliko kmetijsko zemljišče, na katerem naj bi uredili park za stanovalce doma. Potem naj bi se komunikacija med obema strankama skoraj ustavila, sodu pa dokončno izbila dno vsebina kupoprodajne pogodbe, ki je bila, tako pravita koncesionarja, zanju nesprejemljiva, zato sta zahtevala vračilo varščine.
Pukšič je vse očitke ovrgel, višjo kupnino pa pripisal spremembam razmer na trgu in ne samovoljni odločitvi vodstva občine. MCD-ju je vrnil žogico in dejal, da so iz osnutka pogodbe črtali vse določbe, s katerimi se koncesionarja nista strinjala, vendar naj z občino sploh ne bi več komunicirala.
Znova za skupno mizo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
