Februarja so na pobudo društva Ustavimo pasje borbe v Združeni levici pripravili predlog novele kazenskega zakonika, da bi razširili definicijo mučenja živali in zaostrili kazni. Predlog s podpisi 62 poslancev državnega zbora je vlada zavrnila, koalicija pa ga je maja z dopolnili povsem spremenila.
Živali pred mučenjem ščiti zakon o zaščiti živali iz leta 1999, ki so ga doslej že trikrat popravili. Za posameznike so glede na vrsto kršitve predvidene globe v višini med 200 in 1.200 evri, za pravne osebe in samostojne podjetnike pa med 800 in 84.000 evri. Leta 2011so z vpisom mučenja živali v kazenski zakonik kazni zvišali: »Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se kaznuje z zaporom do dveh let.«
Proti storilcu, ki z mučenjem povzroči smrt živali, je sicer mogoče podati tudi ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, za katerega je najvišja zagrožena kazen pet let zapora (naše pravo predmete pač čisla bolj od živih bitij). Predlagatelji novele menijo, da so kazni prenizke, da bi storilce odvračale od kaznivih dejanj: »Za dejanja, za katera je pri nas zagrožena globa v višini 800 evrov, je kazen v Avstriji približno 9-krat, v Združenem kraljestvu 28-krat in v Nemčiji 31-krat višja.« Zaporno kazen za najhujša dejanja so zato sprva želeli podaljšati na največ osem let, zdaj pa predlagajo le še tri leta. V Evropi so zaporne kazni zaradi mučenja živali večinoma dolge do dveh let, v Kaliforniji pa je v skrajnih primerih mogoča celo dosmrtna zaporna kazen.
Vlada kazni ne bi zviševala
Selektivne prepovedi selektivne vzreje najbrž ne bo
Prekrški mučenja živali
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
