Pozeba v Spodnjem Podravju: Škode vsaj za sedem do osem milijonov evrov
Štajerski Tednik
Tipografija

Za april nenavadno, ponekod celo rekordno nizke temperature, ki smo jim bili priča prejšnji teden več dni zapored, so največ škode povzročile na sadnem drevju, zlasti koščičastem.

»Na območju, ki ga pokriva ptujski Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ), je sadjarjem pozeba po prvih ocenah povzročila za sedem do osem milijonov evrov škode. Najbolj jo je seveda skupilo zgodnje sadje, torej breskve, češnje, slive in marelice, kjer bo prizadetega med 90 in 100 odstotkov pridelka. Poškodovani so cvetni brsti, zato v tej fazi govorimo o poškodbah cvetja, ki pa prav tako pomenijo manjši in slabši pridelek,« razlaga direktor zavoda Andrej Rebernišek.

Peta pozeba v šestih letih

»Pozeba je svoj davek terjala tudi v nasadih jabolk, odvisno od lege sadovnjakov, tam bo izpad med 60 in 90 odstotki, prvega razreda kakovosti pa letos najbrž ne bo. V vinogradih, ki jih je na našem območju približno 2.300 hektarjev, so do 50 odstotkov prizadete zgodnje sorte. Kot je znano, smo vladi predlagali interventni zakon, s katerim bi pomagali najbolj prizadetim, vprašanje pa je, kaj bodo priznale zavarovalnice, saj tokrat ni šlo za klasično spomladansko pozebo. Sicer pa zavarovalnice nikdar ne pokrijejo vse škode, ampak samo del, torej blažijo in ne rešujejo, zato se izpad prihodka pridelovalcu samo nabira,« razkriva stanje direktor Rebernišek.

V zadnjih šestih letih se sadjarji soočajo že s peto pozebo, pravi Tomaž Toš iz sadjarstva Toš v tradicionalno sadjarskih Vitomarcih. »Začelo se je že v noči na prejšnji ponedeljek, ko smo v naših sadovnjakih izmerili minus tri stopinje, nato pa so sledile zmrzali še v nočeh na sredo, četrtek in petek, ko so se na vrhu gibale med minus ena do minus štiri, v dolini pa med minus pet in šest stopinjami. Če je sprva kazalo, da se bo obdržala polovica, je vsaka naslednja pozeba naredila dodatno škodo, saj se je ta samo seštevala. Kar se kakovosti tiče, lahko mirno rečem, da bo izpad 100-odstoten, glede količine pa 70-odstoten. Še tista jabolka, ki bodo ostala, bodo poškodovana od mraza, zmanjšana bo njihova skladiščna sposobnost, odkupne cene bodo nižje, skratka minus na polni črti, medtem ko se stroški, denimo za škropiva, ne bodo zmanjšali.«

Ni vse tako lepo, kot se sliši: zavarovanje se je podražilo s 500 na 2.200 evrov ...

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

radioptuj300