Zakaj tržnice živijo drugod, na Ptuju pa ne?!
Štajerski Tednik
Tipografija

Prodaja na ptujski tržnici resnično zamira. Kmetije iz SV Slovenije, ki svoje izdelke prodajajo, raje obiskujejo tržnice po Sloveniji. Tako jih bomo srečali v Domžalah, Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju, Velenju, Kopru, Ljubljani.

Kaj je tam drugače in kaj jih privablja? „Gre za drugačne pristope, dogajajo se animacijski programi, promocijske akcije, ki privabljajo kupce, obiskovalce. Kmetije na ta način več prodajo. Verjetno je tu nekaj resnice, da brez širšega pristopa za povečanje zanimanja za prodajo na tržnici tudi na Ptuju ne bo šlo. Tržnica pa poleg tega potrebuje za kupce pravi dostop in parkirišče. Ljudje niso pripravljeni hoditi kupovat peš in nositi daleč nakupljene stvari. Tu so nas razvadili trgovski centri, ki vse to nudijo. Tržnica v starem mestnem jedru pa je zagotovo zanimiva za turiste, ki iščejo lokalne stvari. Nakupovanje turistov na tržnici potrjujejo tudi sedanje prodajalke, ker to same doživljajo, vendar pa je za turiste sedanja ponudba premalo atraktivna in pestra. Res pa je, da bi tudi zaradi turizma v mestu morali imeti ponudbo, ker je to za turiste, zlasti še tuje, še kako privlačno in zanimivo, da vidijo, kaj se da kupiti lokalnega, tipičnega iz našega okolja. Alternativa sedanji tržnici je vzpostavitev tržnice na dostopnejši lokaciji, ki bo imela tudi parkirišče, do katere se bodo tako prodajalci kot kupci lahko pripeljali z avtomobili. Lokacije, ki bi jih lahko namenili nakupu zelenjave, sadja, pridelkov in izdelkov rastlinskega in živalskega izvora, na Ptuju imamo. Vprašanje je samo, kdo naj to ponudbo organizira, tudi poskrbi za animacijo, promocijo in sodelovanje prodajalcev,“ o problematiki tržnice na Ptuju razmišlja Peter Pribožič iz KGZ Ptuj.

Ne samo tržničarji, tudi Ptujčani so veliko pričakovali od prenove tržnega prostora, ki je veliko obljubljal, v največji meri pa zavajal. Vsak dan bolj se namreč kaže, da ni šlo za projekt, ki bi mestu prinesel lepše, bolj urejene in predvsem primerne prostore za prodajo lokalnih pridelkov vseh vrst, temveč zgolj in predvsem za novi prireditveni prostor. Nekoč smo namreč lahko na ptujski tržnici kupovali veliko več kot danes, ko še preostali tržničarji vztrajajo pri prodaji pretežno zelenjave. Če smo pozabili, kaj že je prava tržnica, nas od tega loči le nekaj deset kilometrov, da si jo ogledamo in prikličemo v spomin. Lahko se odpeljemo tudi čez mejo, v bližnji Varaždin.

Vse bolj se kaže, da je sedanja generacija ptujskih tržničarjev tudi zadnja, ki še prodaja. Bolj ali manj gre za manj kot deset stalnih prodajalcev, ki pretežno prodajajo sadje. Spomladi se jim pridružijo tudi prodajalci sadik in cvetja, občasno pa tudi prodajalci bižuterije, kozmetike.

Tržničarje kar naprej selijo sem in tja

Pogodba o najemu ne velja, ko so prireditve ...

Še zadnji tržničarji se sprašujejo, če se jih želijo znebiti

Prodajajo le še starejši, že izkušeni

 

 

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

radioptuj300