Prejšnji mesec sta se na Ptujskem v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovala dva kolesarja: enega je zbil osebni avtomobil, drugi pa je sam trčil v avtobusno postajališče. Pozanimali smo se, kaj je najpogosteje vzrok prometnim nesrečam z udeležbo kolesarjev in kako bi jih bilo mogoče preprečiti.
Po tujih študijah je v povprečju med 20 in 40 % vseh poti opravljenih s kolesom, povprečna pot pa je dolga 3 do5 kilometrov. V tujini dnevno na delo ali po opravkih kolesari med 10 in 15 % ljudi, najpogosteje pa kolesa uporabljajo najstniki in starejši. Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) pojasnjujejo: »Žal za slovenske razmere ni podrobnejših informacij, imamo samo posamezne ocene in podatke iz novo uvedenih kolesarskih števcev. Glede na ocene občin se kolesarski promet počasi povečuje.« Razloga za to naj bi bila vse večja osveščenost o zdravem načinu življenja ter promocija trajnostne mobilnosti in zmanjševanja toplogrednih plinov.
S tem se izpostavljenost kolesarjev, ki spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu (niso posebej zaščiteni, poleg tega pa lahko na kolesu relativno hitro izgubijo ravnotežje), povečuje.
Črna statistika
Letos je do konca avgusta v prometnih nesrečah umrlo osem kolesarjev, 107 se jih je huje in 620 lažje telesno poškodovalo. Po podatkih AVP so vzroki za prometne nesreče z udeležbo kolesarjev v zadnjih letih predvsem neupoštevanje pravil o prednosti (lani 25,3 % prometnih nesreč), neprilagojena hitrost (22,7 %) ter nepravilna stran in smer vožnje (16,2 %). Tuje študije razkrivajo, da so glavni dejavniki tveganja za nastanek prometne nesreče hitrost motornih vozil, pa tudi njihova teža in oblika (tveganje je večje npr. pri velikih tovornih vozilih s slabo preglednostjo boka vozila), odsotnost zaščitne opreme pri kolesarjih, slaba vidnost kolesarjev in alkoholiziranost tako voznikov kot kolesarjev.
Kolesar edini udeleženec nesreče
71 % vseh lani umrlih kolesarjev je bilo udeleženih v prometni nesreči z udeležbo osebnega vozila. V preteklih letih so bile pogoste tudi prometne nesreče s samo-udeležbo kolesarja: v letu 2013 je tako umrlo pet kolesarjev, v letu 2014 štirje, lani pa takšnih žrtev ni bilo. Tudi povzročitelji prometnih nesreč so pogosto kar kolesarji sami: pri smrtnih žrtvah ta delež znaša med 50 in 60 %, pri telesno poškodovanih kolesarjih pa je lani znašal 64 %.
Uporaba zaščitne kolesarske čelade naj bi bila v Sloveniji nekoliko v porastu, čeprav sistematičnega spremljanja ni.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
