Slovenija: V desetih letih se je število prašičerejcev prepolovilo
Štajerski Tednik
Tipografija

Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije, ki je bila ustanovljena pred 20 leti, s sedežem na Ptuju, je sprejela sklep o samoukinitvi. Odslej bo rejce zastopala lani ustanovljena Slovenska zveza prašičerejcev. »Želimo, da se nam vsa društva pridružijo, da enotno nastopimo. Nepovezanost za stanje v prašičereji ne more biti več izgovor,« je bil jasen predsednik Alojz Varga.

In kakšno je stanje v prašičereji na Slovenskem? »Klavrno,« je dejal Janez Golob, podpredsednik sedaj že nekdanje zveze združenj rejcev prašičev Slovenije. In ta opis je glede na številke povsem na mestu. »Prašičereja se v zadnji letih po obsegu proizvodnje zmanjšuje. V letu 2015 so v slovenskih klavnicah pridobili skupaj 20.228 ton prašičjega mesa, pred desetimi leti 13.000 več. Podatek o reji prašičev na presečni datum 1. december 2015 kaže, da je 24.000 kmetij v Sloveniji redilo 271.000 prašičev. V primerjavi z letom 2014 je to za 10.000 prašičev manj in tudi število rejcev se je na nivoju države zmanjšalo za 1000 rej,« je s podatki postregel Peter Pribožič, specialist za prašičerejo.

A praznjenje hlevov in preoblikovanje prašičerejskih kmetij v večini primerov v poljedelske se je začelo že prej. »Po podatkih popisa iz leta 2000 smo imeli v Sloveniji 44.623 rejcev prašičev, ki so redili skupaj 601.935 prašičev. V desetih letih se je število rejcev zmanjšalo na 26.441, ki so redili 382.031 prašičev. Pri popisu je v statistični regiji Podravje je bilo v letu 2000 skupaj 11.542 rejcev z rejo 176.424 prašičev, 10 let kasneje smo zabeležili 7.249 rejcev, ki so skupaj imeli 102.376 prašičev. Vsi podatki torej kažejo na trend zniževanja reje prašičev,« je sklenil Pribožič.

Stare rane se še hitro ne bodo zacelile

Prašičerejci želijo red na trgu

Le tretjina svinjskega mesa na krožnikih je slovenskega

 

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

radioptuj300