Nova ekološka bomba čez desetletje: Kam  s tonami odpadnih panelov sončnih elektrarn?
Štajerski Tednik
Tipografija

Medtem ko se Slovenija že sedaj srečuje z nemalo težavami na področju odpadkov, spomnimo se samo primerov komunalnega blata, ki so ga nedovoljeno odlagali v naravi, se lahko zgodi še kakšna okoljska katastrofa. Kam z odsluženimi paneli sončnih elektrarn? Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je količina teh odpadkov v Sloveniji zaenkrat zelo majhna. A 25 let, kolikor naj bi bila njihova povprečna življenjska doba, se bo hitro obrnilo in naenkrat bomo priča grmadi odsluženih panelov. Bomo na to pripravljeni?

V naslednjih 30 letih 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov

Spletni portal Esvet.si navaja, da je v svetu do leta 2050 pričakovati okoli 70 milijonov ton fotovoltaičnih odpadkov. Na navedeni spletni strani preberemo, da je v državah EU reciklaža panelov legalno zelo strogo urejena, vendar pa v tem trenutku zaradi manjše količine odsluženih panelov ni vzpostavljen konkreten potek odvoza odpadkov.

»V Evropi je bilo leta 2019 nameščenih štiri milijone ton sončnih elektrarn. O trenutnem stanju glede količine odpadkov iz fotovoltaike v Sloveniji še ni podatkov. Zaradi življenjske dobe, ki jo imajo paneli – ta naj bi znašala 30 let – trenutno odpadke iz fotovoltaike predstavljajo le paneli, ki so poškodovani, ter moduli iz primerov uveljavljanja garancije. Za Slovenijo na tem področju velja Evropska direktiva o odpadni električni in elektronski opremi, ki predpisuje tako imenovano podaljšano odgovornost proizvajalca. Vendar se na drugi strani pojavljajo mnenja, da bi bilo prav zaradi sorazmerno dolge življenjske dobe panelov bolj smiselno uvesti prispevek, ki bi ga proizvajalec oziroma uvoznik ob uvozu plačal v sklad za razgradnjo,« podatke portala Energetika.net navaja Esvet.si.

Lokalni smetarji odpadnih panelov ne prevzemajo

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

radioptuj300