Neverjetno. Zdi se, da je človek videl oz. doživel že vse, kar se videti ali doživeti pravzaprav da. Pa vendar nas vsakokratni oblastniki še vedno znajo presenetiti. Presenetiti je izjemno mila beseda, ko zgodba nanese na zloglasno ograjo ob državni meji s Hrvaško – pa pustimo ob strani, kako smiselna oz. učinkovita je ta ... To bi lahko bila le še ena, za odtenek malce manj tragikomična zgodba.
Ograjo na južni meji je država postavljala v treh fazah. Leta 2015 so začeli postavljati rezilno žico oz. tehnične ovire, kot so jo prikladno poimenovali. Kmalu zatem so šli milijoni za nov posel – postopno postavitev oz. zamenjavo s panelnimi ograjami, ali kot smo se lahko prepričali tudi sami, ponekod celo dvojno postavitev ograj – ob rezilni žici so meni nič, tebi nič postavili še nove kilometre panelne. Vprašanje po pameti je pri tem seveda odveč. Pa to ni vse. Ponekod plačana panelna ograja, toda zapakirana in razmetana po travi, še vedno čaka na postavitev, ki pa se vsaj za zdaj ne bo zgodila.
Za samo postavitev in nakup ograj je do junija lani odfrčalo okoli 23 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, še nekaj milijonov je šlo za vzdrževanje.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
