Dejstvo je, da se je v preteklosti več kot polovica mladih za prevzem kmetij odločila zaradi finančnih spodbud in da so slednje edini učinkoviti ukrep za znižanje starosti gospodarjev na slovenskih kmetijah. Na ministrstvu torej vedo, kaj potrebuje slovensko kmetijstvo, a nekateri kmetje menijo, da so zdaj naredili korak v drugo smer.
Sklenili so, da do podpore ne bodo upravičeni kmetje, ki letno presegajo 165.000 evrov standardiziranih prihodkov. Standardizirani prihodek kmetije sicer ne predstavlja dejanskih prihodkov, ampak izračun kmetijskega ministrstva, koliko naj bi kmetija zaslužila glede na velikost kmetijskih nepremičnin (njiv, travnikov, sadovnjakov gozdov …) in število glav živine oz. čebeljih panjev.
Kmetija Strmšek iz Šikol je ena izmed teh, ki ob trenutnih pogojih ne bi bila upravičena do denarja za mladega prevzemnika. »Standardni prihodek naše kmetije je 168.000 evrov, skrbimo pa za okrog 110 glav živine, od tega nekje 50 krav molznic, ter obdelujemo 53 ha površin,« je osnovne karakteristike kmetije izpostavil Milan Strmšek: »Po tem predlogu pa bomo kvečjemu kaznovani za razvoj, in sicer s 50.000 evri. Ne zagovarjam podpore le velikim kmetijam! Vsaka kmetija oz. vsak prevzemnik bi moral biti upravičen do podpore. Pravimo tudi, da bi želeli znižati starostno strukturo gospodarjev, a si sami režemo vejo.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
