Za zidovi starega Ptuja, za zidovi starih in nekoliko mlajših zgradb, tudi tistih, ki so nekoč pisale uspešne zgodbe ptujskega gospodarstva, se odvijajo prave življenjske drame, v večini skrite pred očmi javnosti. Ljudje živijo v izjemno težkih razmerah, njihove stiske se zaradi vedno slabših razmer še poglabljajo. Pogosto je načeto tudi njihovo zdravje. V stavbi nekdanje Ptujske tiskarne biva v eni od sobic, brez vode in centralnega ogrevanja, sanitarije s kopalnico so skupne, že šest let Igor Z., ki bo marca letos dopolnil 62 let.
Preživlja se s socialno podporo, na starostno pokojnino ob 20 letih delovne dobe pa bo moral še tri leta počakati.Delal je v mariborski bolnišnici, v Soči, nazadnje pa kot skladiščnik v Servis Investu v Mariboru, ki je končal v stečaju. Z astmo je še nekako šlo, pravi. Po možganski kapi v lanskem letu pa se je njegovo zdravstveno in siceršnje stanje močno poslabšalo. Težko hodi, pomaga si s hojico, s težavo pride do stranišča, v ambulanto, do zdravnika, v trgovino. Tudi kuhati si sam več ne more tako kot v starih dobrih časih.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
))t_izlet_bologna_banner_300x600.jpg)
