Previdnost je letos kmete drago stala. Mnogi so se namreč v strahu pred ponovitvijo scenarija 300-odstotne rasti cen dušičnih gnojil že konec lanskega leta oskrbeli z določeno količino uree ali kana. Toda cena zemeljskega plina je padla, posledično tudi umetnih gnojil. To je velik udarec za kmete, ki so se odločili biti na varni strani, saj so gnojila preplačali tudi več sto evrov po toni.
Še pred lansko zimsko sezono smo doživljali neživljenjsko visoke cene zemeljskega plina, odpovedi pogodb o ogrevanju, poslušali pozive o nujnem varčevanju s tem energentom in napovedi o ugašanju proizvodnih obratov. Rastle so tudi cene mineralnih gnojil, katerih proizvodnja temelji na zemeljskem plinu, ob tem je bila njihova dobava okrnjena. Marsikateri kmet se zaradi cene mineralnih gnojil ni odločil za jesensko gnojenje žit ali pa je gnojil v zmanjšanem obsegu. Pod dodatnim pritiskom pa so se znašli živinorejci. Steklene krogle, ki bi jim razodela trend rasti ali padca cen mineralnih gnojil, niso imeli, vedeli pa so, da morajo še pred začetkom pomladi travinju dati zadostno količino dušika, če želijo prehraniti živali.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
