Dokazovanje škode po cepljenju je izjemno težavno
Štajerski Tednik
Tipografija

Vroča razprava med zagovorniki in nasprotniki obveznega cepljenja traja že leta. Tokrat medicinske in etične argumente za in proti puščamo ob strani; preverjamo zgolj kazni in odškodnine. (Tudi) pri cepljenju državljan in država bijeta neenakovreden boj.

Po zakonu o nalezljivih boleznih iz leta 2006 je tisti, ki mu je zaradi obveznega cepljenja v Sloveniji nastala »škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij«, upravičen do odškodnine. Maja Kostanjšek z ministrstva za zdravje (MZ) pojasnjuje: »Ta oseba ima pravico do odškodnine v enkratnem znesku v višini 15 milijonov tolarjev, kar po določenem menjalniškem tečaju znaša 62.594 evrov.« V primeru smrti cepljene osebe ima pravico do odškodnine v višini 12.519 evrov njen zakonec ali zunajzakonski partner, pri mladoletni osebi pa njeni starši. Otroci do 18. leta v primeru smrti starša prejmejo 20.865 evrov (zneski so samo približni, saj jih enkrat letno valorizirajo glede na letno inflacijo).

Zahtevek za odškodnino je na MZ mogoče oddati najkasneje v šestih letih od dneva cepljenja, vsebovati pa mora osebne podatke, naziv zavoda ali ustanove, kjer je bilo cepljenje opravljeno, dokumentacijo o cepljenju in njegovih domnevnih posledicah itd. Na MZ pravijo: »O pravici do odškodnine odloči minister za zdravje na podlagi strokovnega mnenja Komisije za ugotavljanje vzročne zveze med obveznim cepljenjem in nastalo škodo ter mnenja invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« Prva komisija ugotovi, ali je škoda na zdravju ali smrt posledica cepljenja, druga pa poda mnenje o tem, ali gre za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij (nevrološke posledice, meningitis, encefalitis itd.).

Malo zahtevkov – dobro ali slabo?

Od leta 2007 do maja 2016 je bilo na MZ vloženih sedem zahtevkov za odškodnino, vendar pa so doslej izplačali le eno (leta 2009, v višini 69.377 evrov). Žal samo iz tega podatka ni mogoče sklepati, da je resnih posledic cepljenja za zdravje malo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) neželene učinke cepljenj beleži že od leta 1960, zdravstveni delavci pa so mu dolžni prijaviti vse primere. Register stranskih pojavov, pridruženih cepljenju, je javno dostopen na spletni strani NIJZ, vendar z opozorilom: »Podatki o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, se nanašajo na neželene dogodke, opažene po uporabi cepiva ali cepljenju. Vendar pa vsi ti dogodki s cepljenjem niso nujno vzročno povezani; lahko gre le za časovno povezavo.«

V letu 2014 (podatkov za lansko leto še ni) je bilo izdanih 520.390 odmerkov cepiv, podatkov o številu dejansko apliciranih odmerkov pa v dobi računalniških evidenc žal nimajo. Istega leta je bilo v register posredovanih 443 prijav neželenih učinkov; toliko oseb je torej občutilo neželene učinke, večina od njih po več hkrati. Na NIJZ pojasnjujejo: »Pri dobri četrtini prijavljenih neželenih učinkov je šlo le za lokalne reakcije po cepljenju, ki so običajno blage in minejo brez posebnih ukrepov. V bolnišnici je bilo obravnavanih 20 oseb.« Pravijo, da so neželeni učinki po cepljenju v Sloveniji redki in večinoma blagi, opozarjajo pa tudi: »Splošna in strokovna javnost sta do pojava resnih neželenih učinkov, pridruženih cepljenju, veliko manj tolerantni kot pri zdravilih.«

Doslej izplačana le ena odškodnina

V Civilni iniciativi za prostovoljno cepljenje (CIPC) pa menijo: »Samo ena odškodnina je bila do sedaj izplačana zato, ker se večine posledic po cepljenju uradno ne razišče in se jih avtomatsko pripiše različnim drugim dejavnikom. Dokazovanje škode po cepljenju je žal izjemno težavno. Stroka pri tem ne sodeluje, stroški za izvedence pa so precejšnji, zato se razen v resnično hudih primerih ljudje za začetek postopka sploh ne odločajo.« Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (obvezno le za nekatere skupine), lahko povzroči tudi meningitis. Ker inkubacijska doba traja od nekaj dni do nekaj tednov, cepljeni praktično ne more dokazati, da gre za posledico cepljenja; na dan cepljenja bi namreč že lahko bil okužen.

Če otroka ne cepite, vas lahko oglobijo večkrat zapovrstjo

Katera cepljenja so obvezna?

 

 

Preberite več v Štajerskem Tedniku

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

Prometne informacije

  • 31.03.2020 19:01

    Zastoj tovornih vozil je na dolenjski avtocesti pred mejnim prehodom Obrežje proti Hrvaški, 4 km. Vozila so na odstavnem pasu.Čakalna[…]

51. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE

 

 

radioptuj300