Trgovina z ljudmi: Lani v Sloveniji izginilo več kot 200 mladostnikov
Štajerski Tednik
Tipografija

Trgovina z ljudmi oziroma belim blagom ni imaginarni pojem, ki bi bil problem tretjega sveta ali sveta daleč od nas. Dogaja se tukaj, med nami, v Sloveniji, Evropi, vsak dan. Trgovanje z ljudmi je posel, ki na črnem trgu po vsem svetu obrača ogromne vsote denarja. Ne milijonov, temveč na stotine milijard evrov oziroma dolarjev.

Trgovina z ljudmi je ena najhitreje rastočih kriminalnih dejavnosti na svetu. Iz slovenskega okolja so najbolj poznani primeri spolnega suženjstva (prostitucija), prisilnega in izkoriščevalskega dela ter beračenja. V javnosti in medijih je bilo izpostavljenih že več primerov. Med njimi primer tujih delavcev, ki so bivali kar na gradbišču ljubljanskih Stožic, ali pa lani razkrit primer v Postojni, ko so inšpektorji v nočnem času opravili izredni inšpekcijski pregled ter zaznali sume kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in kršitve temeljnih pravic delavcev. Država je proti tovrstnim praksam, za katere obstaja sum storitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, precej neodzivna, počasna, toga.

Trgovina z ljudmi je problem globalnih razsežnosti. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je v svetu 20,9 milijona žrtev prisilnega dela, od tega četrtina otrok. Največ ljudi − 11,7 milijona – je v delo prisiljenih v azijsko-pacifiški regiji. V letih od 2010 do 2015 je bilo v Sloveniji identificiranih 161 žrtev trgovine z ljudmi, od tega skoraj tretjina samo v letu 2015. »96 odstotkov vseh žrtev v tem obdobju je žrtev spolnega izkoriščanja, več kot 90 odstotkov vseh so ženske, med žrtvami so tudi štirje otroci. Največ žrtev prihaja iz Romunije in Ukrajine – skupaj več kot 40 odstotkov –, sledijo žrtve iz Srbije, Dominikanske republike in Slovenije. Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je bilo v obdobju 2010–2015 obsojenih 31 storilcev. Podobno kot v drugih evropskih državah je v zadnjih letih tudi v Sloveniji zaznati vedno več primerov prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Za odkrivanje tovrstnih primerov si prizadevajo tako inšpekcijski organi kot tudi policija, ki je v letu 2016 preiskovala skoraj 5000 kaznivih dejanj v zvezi s kršenjem pravic delavcev, vendar pa v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je izjemno zahtevno, zato je zelo pomembno preventivno ravnanje oz. ozaveščanje delavcev in podjetij ter delodajalcev,« je med drugim navedeno na vladni spletni strani, ki obravnava področje trgovine z ljudmi.

Dolg kot učinkovito orodje podrejanja

Kazenski postopki ne stečejo v pravo smer

V lovkah hobotnice milijoni ljudi

Neprostovoljni darovalci organov?

 

 

 

Preberite več v Štajerskem Tedniku

aplikacija

appstore  googleplay

Prometne informacije

  • 09.04.2020 00:56

    Do preklica ob nedeljah, praznikih ter v petek pred veliko nočjo ni omejitve za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa[…]

51. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE

 

 

radioptuj300